Fizična aktivnost navadno povzroča višjo telesno temperaturo. Da se telo ne pregreje, se v njem sprožijo mehanizmi ohlajanja, pri čemer je ključen dejavnik potenje. Višja kot je telesna temperatura, bolj smo se primorani ohlajati, s tem pa izgubljamo več telesne tekočine, pojasnjuje tekaški trener Blaž Kavčič.

A s potenjem ne izgubljamo le vode, temveč tudi minerale oz. soli, ki so nujne za naše normalno delovanje. Zato pri daljših obremenitvah ob povišani temperaturi strokovnjaki svetujejo predvsem uživanje izotoničnih napitkov.

Hidracija je po Kavčičevih navedbah vsekakor potrebna pred in med vadbo ter po njej. Pri krajših in manj zahtevnih obremenitvah, ki ne povzročajo izjemne izgube tekočine, pa poskrbimo za to, da zaužijemo dovolj tekočine predvsem pred in po vadbi. »Če zaužijemo premalo tekočine, sem nam najprej pojavijo neprijetni znaki dehidracije, kot so glavobol, mišični krči in splošna utrujenost. Če je dehidracija hujša, pa se lahko telo pregreje in prenehajo delovati ključni sistemi, kar lahko vodi tudi v odpoved organov ali celo smrt,« opozarja Kavčič.

Hidracija je tudi zelo pomemben dejavnik športne zmogljivosti, zato imajo tekmovalci običajno - predvsem na daljših in vzdržljivostnih preizkušnjah - hidracijski načrt. Seveda pa je hidracija po besedah tekaškega trenerja zelo pomembna tudi za rekreativce.

Spomnil je, da so na Triglav teku ob startu daljših preizkušenj temperature lahko že visoke. Zato Kavčič tekačem svetuje, da izkoristijo vse postojanke z napitki, vsaj za požirek ali dva: »Če vam ne delajo težav in so na voljo, vam svetujem energetski oz. izotoničen napitek, saj vsebuje tudi minerale. Vsekakor pa s tekočino ni potrebno pretiravati, saj bo tako tudi hitro odtekla iz telesa, kar pa verjetno pomeni malce manj prijetno tekaško izkušnjo.«