Kdaj (in zakaj) uživati prehranska dopolnila?

Prehranska dopolnila ne smejo nadomeščati uravnotežene prehrane

Čeprav se je zavest o pomenu zdrave prehrane in primernega vnosa hranil povečala, si za prehranjevanje vzamemo vse manj časa. Nad svojim zdravjem pa vendarle želimo imeti nadzor, zato smo precej zmotno začeli to vrzel zapolnjevati s prehranskimi dodatki.

Klinična dietetičarka mag. Sabina Hamberger opozarja, da prehranska dopolnila ne smejo nadomeščati uravnotežene prehrane, ampak jo lahko kvečjemu – kakor nakazuje njihovo ime – samo dopolnjujejo.

»Prehranska dopolnila so smiselna le takrat, ko pride do povečanih potreb po mikrohranilih ali do njihovega pomanjkanja,« pravi klinična dietetičarka.

Večje potrebe imamo denimo v določenih obdobjih življenja – v obdobju rasti, v puberteti, rodni dobi, med nosečnostjo in menopavzo, v starosti in ob večjih športnih obremenitvah. Pomanjkanje pa povzročajo bolezni in takrat je treba hranila v telesu primerni količini nadomestiti.

»Nikakor ni smiselno, da bi prehranska dopolnila uživali vsepovprek, in to zaradi več razlogov,« opozarja mag. Sabina Hamberger.

Previdno pri jemanju prehranskih dopolnil

Prehranska dopolnila lahko, podobno kot zdravila, med sabo součinkujejo, lahko pa celo učinkujejo na zdravila, ki jih nujno potrebujete. Učinki in količine hranil v dopolnilih se lahko seštevajo in privedejo do neželenih učinkov, celo do toksičnosti, lahko pa se dopolnila medsebojno zavirajo in tako mečete denar skozi okno.

Posebno velika nevarnost za to je pri dopolnilih, ki v enem odmerku vsebujejo več različnih hranil (če denimo dnevno spijete raztopljeno multivitaminsko tableto in vzamete prehransko dopolnilo za krepitev imunskega sistema, ki vsebuje enake sestavine).

»Uživanje dopolnil nikoli ne bi smelo biti eksperimentalno. To lahko vodi v odvisnost od novosti in trendov, kar je že samo po sebi nevarno,« pravi mag. Hambergerjeva, ki dela tudi v Nemčiji.

Priporočila glede prehranskih dopolnil

Ko se vam zdi, da ni vse tako, kot bi moralo biti, najprej pomislite na hrano, ne na dodatke.

Hitrih rešitev pač ni. Reklame obljubljajo čudeže, resničnost pri zdravju, hujšanju in učinkih na počutje pa je drugačna.

Hrana v veliki meri že takoj po zaužitju uravnava počutje. Ko pojeste lahko prebavljivo sadje, zelenjavo ali polnozrnate kosmiče, se počutite dobro, sveži, polni energije. Ko vase na hitro zbašete masten burek, slan prigrizek ali čokoladico, se zagotovo ne boste počutili tako.

Če opazite, da je vaš imunski sistem šibak in ste pogosto bolni, da vam izpadajo lasje, da je vaša koža brezbarvna, suha in uvela ter da nimate prave energije, se je najprej treba vprašati o svojih prehranjevalnih navadah. Vprašajte se, katera sprememba bi lahko povzročala slabše počutje. So to hrana, stres, bolezen?

Šele ko izločite možne povzročitelje, ki jih lahko nadzorujete, je smiselno razmisliti o prehranskih dopolnilih in se o njihovem uživanju posvetovati s strokovnjakom.

Jemanje vitamina D je priporočljivo

Prehranska dopolnila pa niso le modna muha. V določenih primerih so nadvse priporočljiva. Mag. Sabina Hamberger poudarja, da je vitamin D edini dodatek, ki ga zdravi posamezniki na naši geografski širini in brez posebnih hranilnih potreb s hrano praviloma v zimskem času ne morejo dobiti dovolj.

Kako pomemben je v resnici vitamin D? Preverite v članku.

So pa še nekateri drugi dodatki, ki jih sogovornica priporoča.

Kalcij poskrbi za trdne kosti, katerih krhkost je lahko težava v srednjih letih in kasneje. Vsem nad 40. letom, ki ne zaužijejo dovolj rib, priporoča uživanje omega-3-nenasičenih maščobnih kislin.

Te izjemno učinkovito skrbijo za zdrav srčno-žilni sistem, kar je pomembno tudi za mlade, ki jih vse bolj pestijo težave na tem področju. V Sloveniji je namreč več kot četrtina vseh receptov predpisana za področje bolezni srca in ožilja, na katerih so najpogostejši statini, zdravila za zaviranje proizvodnje holesterola.

Učinki prehranskih dodatkov so lahko izjemni. »Nedavne študije ugotavljajo, da ob hkratnem jemanju statinov ter pomanjkanju vitamina D in koencima Q10 pride do neželenih učinkov, kot so mišične bolečine in krči (t. i. mialgija). Te marsikoga odvrnejo od jemanja statinov. Vendar pa so omenjene težave bistveno blažje ali celo izginejo, če bolniki poleg statinov uživajo tudi vitamin D in koencim Q10.,« razlaga Sabina Hamberger.

Je pa še en vitamin, ki bo zaradi svojega izjemnega pomena kmalu vključen v najnovejša zdravstvena priporočila – K2.

»Ta je izredno pomemben pri metabolizmu kalcija; zmanjša lahko nalaganje kalcija na stene žil, s tem pa zmanjša tudi verjetnost za poapnenje žil. A če pojeste veliko zelene listnate zelenjave, drobovine (zlasti jeter) in fermentiranih sojinih izdelkov, ga verjetno prejmete dovolj.«

To je osnova. Za posebne skupine, ki imajo zaradi različnih razlogov večje potrebe ali pomanjkanje mikrohranil, pa se prej omenjenim dodajajo specifični dodatki.

Kako izbrati pravo prehransko dopolnilo?

Ko je izbire veliko (ali celo preveč), je samostojna odločitev skoraj nemogoča. Mag. Sabina Hamberger pravi, da sami težko izberemo najprimernejše prehransko dopolnilo. Pri izbiri najbolj strokovno pomagajo farmacevti in klinični dietetiki.

Zato svetuje, naj bo merilo izbire namen. Vprašajte se, za kak namen potrebujete dopolnilo. Če izdelek poleg osnovne sestavine, denimo vitamina D, vsebuje še druge snovi, ki jih zagotovo dobite iz hrane, kupite raje dopolnilo v čisti obliki, tj. brez dodatkov.

Prehranskih dopolnil ne naročajte prek spleta pri prodajalcih, ki nimajo sedeža v EU ali ZDA, njihovih izdelkov pa ni mogoče najti v naših lekarnah in trgovinah z dopolnili.

Zaščitite tudi vi sebe, bodisi z nakupom prehranskega dopolnila, ko ga zares potrebujete, ali z vsakodnevno skrbjo za uravnoteženost – na vseh področjih.

Ko vas pestijo zdravstvene težave, je primeren sogovornik pri izbiri prehranskih dodatkov tudi zdravnik. V okviru zavarovanja Zdravnik 360 se lahko o tem ter zdravstvenih težavah in možnih rešitvah pogovorite z zdravniki različnih področij – zase in za svojega mladoletnega otroka.

Več o skrbi za zdravje si preberite v e-reviji Pazi nase, kjer je bil objavljen tudi ta članek.