Elektronika počasi nadomešča voznika in to ni nujno slabo

Avtoradio skorajda mrtev pojem

Avtoradio, nekoč eden ključnih dodatkov ob nakupu avta, je danes skorajda mrtev pojem.

Časi, ko smo izbirali, katerega Blaupunkta ali Kenwooda bi vgradili v režo na armaturni plošči, so minili.

Zdaj se pogovarjamo o infozabavnih sistemih in redkokateri avto sploh še ima klasično enojno ali dvojno odprtino za »radio«. Večinoma tam sredi med voznikom in sovoznikom kraljujejo vse večji zasloni, običajno na dotik. Vendar se ne konča pri tem.

Podatki s tega sistema se prikazujejo še na zaslonu pred voznikom. Ta je lahko v podobi nečesa, kar smo poznali pod imenom potovalni računalnik, ali v obliki LCD-ja namesto klasičnih merilnikov.

Na volanu so tipke za upravljanje, nekje v sredinski konzoli priključek (ali dva) za priklop telefona in drugih naprav, mikrofoni pa lahko poslušajo morebitne glasovne ukaze.

Infozabava je veliko več kot radio

Največja razlika pa je kajpak v zmožnostih. Že dolgo ne gre samo za glasbo, čeprav je ta še vedno v ospredju.

Vsekakor priporočam digitalni radijski sprejemnik (DAB+), ki izboljša kakovost zvoka in pošlje šumenje analognega radia na smetišče zgodovine. Pri tem na zaslon prinese tudi dodatne informacije, kot so programski vodič, prometne informacije in še kaj.

Na žalost je DAB za zdaj pri večini avtomobilov še doplačljiv, toda od konca prihodnjega leta bo moral biti vgrajen serijsko.

Bluetooth pa omogoča še poslušanje katerekoli vsebine s telefona na zvočnikih avtomobila.

Ker imajo tudi telefoni že zdavnaj vgrajeno tehnologijo Bluetooth, danes ni več prav nobenega razloga za vožnjo s telefonom v roki in ob ušesu. To je prvič nevarno in drugič tudi prepovedano.

Toda še nismo tako daleč, da bi lahko pri taki povezavi z osrednjega zaslona izbirali glasbo ali podkaste, ampak je to še vedno treba početi na telefonu. Če se le da, ne med vožnjo.

Če pa telefon povežemo prek sistema Android Auto, Apple Carplay ali Mirror Link, za zdaj s kablom, v prihodnje morda brezžično, ena od teh platform prevzame zaslon v avtu za svoj uporabniški vmesnik in na voljo so vse aplikacije, pri katerih so razvijalci podprli to možnost.

Med podprtimi aplikacijami za omenjene tri platforme je večina relevantnih za naročniško pretočno glasbo (Apple Music, Deezer, Spotify …) in za poslušanje podkastov.

Infozabavni sistemi omogočajo navigacijo in druge informacije

Z aplikacijama Android Auto ali Carplay na glavni ekran v avto dobimo tudi navigacijo prek Applovih ali Googlovih zemljevidov, pa tudi aplikacijo Waze. Pri Mirror Linku gre to prek plačljive aplikacije Sygic.

Navigiranje s pomočjo telefona je lahko celo boljše, ker so tako na voljo aktualne prometne informacije.

Edino za Android Auto se je v Sloveniji treba malo potruditi, saj Google s to storitvijo naše države še vedno uradno ne podpira. Zato morate na spletu najti namestitveno datoteko (apk) in jo na telefon naložiti ročno.

Nekateri infozabavni sistemi omogočajo nameščanje aplikacij na svojo platformo ali pa že privzeto ponujajo določene informacije, denimo:

• vremensko napoved,
• iskanje restavracij in parkirnih mest ipd.

Če je za te namene vgrajena kartica SIM za povezavo v mobilno omrežje, se pogosto da vzpostaviti še dostopno točko wi-fi za potnike.

Stalna povezava v internet odpira vrata še za redno in samodejno posodabljanje infozabavnega sistema in druge programske opreme v avtu, s čimer bi lahko proizvajalci tudi odpravljali napake.

Iskanje z glasovnim upravljanjem

Iskanje, ki sem ga omenjal, je lažje ali pa vsaj bolj zabavno z glasovnim upravljanjem.

Če avtu v povedi ali dveh naročimo, naj poišče primeren kraj za kavo, ni treba klikati po zaslonu in odvračati pogleda s ceste.

Seveda so ti sistemi v angleščini, slovenščine ne razumejo, kar je za marsikoga prepreka. To je še posebej nerodno za izbiranje kontaktov v imeniku, kar smo spoznali že pred leti, ko smo na telefonih uporabljali glasovno izbiranje.

Vendar je razumevanje izrečenega z leti postalo zelo dobro in kdor ima voljo, da se malo potrudi, lahko že zdaj marsikaj doseže glasovno.

Zasloni, zasloni »Head-up Display«, aktivni zasloni, kamera za pogled nazaj

Za stalen pogled naprej pomaga tudi prosojni zaslonček (Head-up Display oz. HUD) pred voznikom.

Ta navidezno projicira informacije tik nad pokrov motorja, tehnologija pa je v zadnjem letu ali dveh toliko napredovala, da je ta prikaz grafično in vsebinsko bogat.

Res pa je, da zaradi atraktivnih LCD-jev, ki nadomeščajo merilnike, potreba po HUD-u bolj ali manj odpade. Če nič drugega, je velik, grafični zaslon prevelika vaba za oči, prikaz na prosojnem zaslonu pa  je včasih kar težko prilagoditi svojim željam.

Podobna situacija kot z digitalnim radiem je še s kamero za pogled nazaj.

Večinoma jo je treba naročiti posebej.  Poleg tipal in piskanja je hvaležen dodatek , saj se iz mnogih vozil zdaj dokaj slabo vidi nazaj in kamera pri tem precej pomaga,  zaslon je izkoriščen za dodatno funkcionalnost.

Za 360-stopinjski pogled, ki je tudi ponekod na voljo, se mi ne zdi nujno doplačevati.

Določeni proizvajalci selijo na osrednji zaslon na armaturni plošči vse, vključno z nastavljanjem temperature in ostalih parametrov klimatizacije ali ogrevanja. To ni idealno, zato ker: 

• Je to še vedno lažje, priročnejše in predvsem varneje početi s pomočjo vrtljivih gumbov. Za gumbe in tipke točno vemo, kje so, in hitro opravimo želeno.
• Moramo na zaslonu najprej najti pravi meni, nato pa gledati v zaslon, da s prsti zadenemo prave navidezne tipke ali drsnike.
• Ni povsem vseeno, kako je ta ekran postavljen. »Tablice«, ki štrlijo iz armaturne plošče se marsikomu zdijo kot tujki, neestetska in na silo opravljena nujnost. Toda njihova višja pozicija manj vpliva na varnost, kot če je zaslon postavljen nižje.

Radarski tempomati, napredni varnostni in asistenčni sistemi

Infozabavni sistem lahko prikazuje tudi prometne znake, ki jih s kamero avto prepoznava, ali pa te informacije servira iz navigacije. To je manj ažurno, še posebej pri raznih deloviščih in obvozih.

Toda, še bolj napredno je, če zna sistem na osnovi teh informacij prilagajati regulator oz. omejevalnik hitrosti.

Aktivni oz. radarski tempomati se sicer lahko zelo razlikujejo in njihova uporabnost je precej odvisna od tega, ali znajo delovati do ustavitve avta (mnogi se izključijo, ko hitrost pade pod 30 ali 40 km/h) in ali so v navezi s samodejnim menjalnikom.

Takrat res lahko ustavljajo in pospešujejo sami. Če pa mora voznik vmes motoviliti in slediti tempomatu z ročnim prestavljanjem, je to bistveno manj zanimivo.

Sistem Lane Assist

Dokaj pogosta oprema postaja sistem, ki mu v angleščini rečemo Lane Assist. Pojavlja se v različnih izvedbah in lahko tudi v navezi z aktivnim tempomatom na kratko dovoli, da se voznik malo sprosti in vse skupaj prepusti elektroniki.

Omenjeni sistemi opozarjajo na menjavo voznega pasu brez vklapljanja utripalk ali pa menjavo aktivno preprečujejo.  Lahko tudi držijo avto na pravem pasu ali celo na njegovi sredini (kar pa je lahko včasih že malo moteče).

Vse to je zelo dobrodošlo na avtocesti in malo manj na kakšni (ozki) ovinkasti podeželski cesti, kjer je težko ves čas slediti sredinskim črtam.

Kombinacija tovrstnih sistemov da nekakšen predogled avtonomnega vozila, saj se je že zdaj po avtocesti mogoče peljati z zelo malo vmešavanja v delo elektronike, v mestu in kolonah pa z zaupanjem, da bo avto celo hitreje opazil oviro in zaviral.

Določeni (dražji) avti znajo sami odviti k robu, ustaviti in poklicati na pomoč, če voznik ne drži volana.

Sistem samodejnega ustavljanja

Vsekakor naj bo sistem samodejnega ustavljanja, po možnosti s prepoznavanjem pešcev in kolesarjev, na seznamu obvezne opreme pri nakupu novega avta. Kot opcija je na voljo skoraj povsod, žal pa ga mnogi uvozniki in trgovci ne obkljukajo, ko naročajo avte za svojo zalogo, čeprav stane le nekaj sto evrov.

Morda se bo v celotni življenjski dobi vozila vključil samo nekajkrat, toda takrat bo ključno, saj bo ustavil ali pa vsaj dovolj zmanjšal hitrost, da nesreča ne bo prehuda.

Koristno je tudi opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, na prečni promet zadaj ali na voznikovo utrujenost.

Morda bom od kod znova slišal  opazko, da je s tem tudi več možnosti za okvare, vendar sem »tveganje« morebitnih in vseeno ne tako zelo verjetnih dragih popravil ali zamenjav elektronskih delov pripravljen prevzeti, če se bomo zaradi tega vsi skupaj vozili varneje.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.