Poglavje:
Delite članek:
Delite članek:
Življenje
po potresu

Poglavje 4

Foto: Igor Modic
Ko so se 12. aprila 1998 tla v Bovcu hudo stresla, je Milan Štulc kot poveljnik bovškega štaba civilne zaščite vedel, kako se odzvati. Mnogi drugi niti približno. »Potres nas je povsem presenetil. Kar obstali smo,« se spominja Maksim Mlekuž, ki je, ko se je začelo tresenje, ravno kosil skupaj s sestro in nečakinjo. »Kar nekako zmeden si, ne veš, kaj se dogaja,« pravi tudi Danilo Flajs. In čeprav je Bovčanom velikonočni potres močno pretresel življenje in jim vsadil strah pred to naravno silo, ki mnoge spremlja še danes, se ob naslednjem, ki je sledil leta 2004, njihov prvi odziv ni veliko spremenil. »Tudi takrat smo obstali,« se spominja Maksim.
Foto: Nejc Lasič

»Sicer dobro veš, kako bi se moral odzvati, a otrpneš. Nekateri so tudi skakali skozi okna in se zato poškodovali.«

Danilo Flajs, Bovčan

Preventiva namesto kurative

»Ob vsakem potresu je veliko strahu – kdor pravi, da se ga ne boji, laže,« pravi nekdanji poveljnik bovške civilne zaščite. »Ta strah je treba znati ukrotiti, ustrezno razmišljati, čeprav gre za milijoninke sekunde.« Če pa se hočeš kolikor toliko pravilno odzvali, moraš biti na potres pripravljen, še preden se zgodi.

V publikaciji Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe civilne zaščite je med drugim zbrano tudi vse, kar je treba in kar je možno vedeti o ravnanju pred potresom, med njim in po njem. Njeni avtorji tako priporočajo, da bi se moral vsak poučiti o potresni nevarnosti območja, na katerem živi, in o potresni odpornosti svoje nepremičnine. Določiti bi moral tudi najvarnejša mesta v stavbi in si pripraviti paket zaloge hrane, ki je ni treba kuhati, vode, higienskih in zdravstvenih pripomočkov ter robustnejše pohodniške čevlje.

V tem »varnostnem paketu« ne smeta manjkati baterijska svetilka in manjši prenosni radio. Svetilka je nujna, ker je ob potresu običajno prekinjena dobava električne energije. Prek radijskih valov pa pristojne službe poročajo o dogajanju na terenu in svetujejo prizadetim prebivalcem. Tako je bilo tudi ob prvem potresu v Bovcu, ko se je prek valov Vala 202 vsako jutro oglašal Milan Štulc. Poročal je, denimo, da so plastenke z vodo občanom na voljo v središču mesta, saj voda iz vodovoda ni bila pitna, o tem, da enote civilne zaščite prekrivajo strehe poškodovanih objektov, pripravljajo zabojnike in počitniške prikolice za začasno bivanje, in o drugih pomembnih zadevah.

Potres brez panike in stresa

Enostavnega recepta, kako ravnati po potresu, sicer ni, pravi Julij Jeraj, strokovnjak za odziv na nesreče in svetovalec za področje zaščite in reševanja v oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo mestne uprave Mestne občine Ljubljana. »Včasih bi lahko za najbolj življenje ogrožajoče dejanje šteli prehitro zapuščanje stavbe, ko nas potres preseneti v stavbi, ali prepočasen odmik od stavb, če smo na prostem. V obeh primerih namreč utegnemo postati žrtve padajočih delov stavbe, kot so dimniki, strešniki, deli fasadnih elementov in cvetlični lončki. Pa vendar ima tak nasvet omejitve; ali naj s pločnika stečemo na sredo ceste in morda pred avto? In ali naj ne stečemo iz stavbe, v kateri se podirajo predelne ali nosilne stene? Odločitve v takih razmerah so osebne, v precejšnji meri instinktivne. In včasih še pri analizi teh odločitev ne moremo zares reči, ali so bile pravilne ali ne.«

Nekaj vodil pa je vendarle splošno veljavnih. Če nam je uspelo priti na prosto, v stavbo znova ne vstopamo, če je že na prvi pogled vidno, da je nosilna konstrukcija – zidovi, stene in stebri – močno poškodovana. Če ostanemo ujeti pod ruševinami, se moramo umiriti in ugotoviti, od kod prihaja zrak. Pripravljeni moramo biti tudi na popotresne sunke, ki običajno sledijo potresnemu. Če nismo poškodovani, poskusimo odstraniti ruševine, začenši tam, od koder prihaja zrak. Če smo poškodovani in ruševin ne moremo odmakniti, moramo varčevati z energijo in – če je to možno – v enakomernih presledkih udarjati s predmetom ob zid ali kovinsko cev centralne napeljave, da bi s tem opozorili nase. V prostoru ne uporabljamo vžigalic ali kadimo, saj je morda zaradi potresa začel uhajati plin.

»Pri drugem potresu, leta 2004, je bil odziv že drugačen kot pri prvem, ki nas je presenetil po 22 letih brez tresenja tal. Smo že mirili druge, jih tolažili,« se spominja Maksim Mlekuž.

Čeprav so bile poškodbe na nekaterih hišah hujše kot ob močnejšem potresu leta 1998, in to tudi tiste, ki so bile že utrjene in prenovljene, je bila večina prebivalcev Bovškega pri drugem potresu nekoliko bolj pomirjena. Razlog – ker so imeli sklenjeno protipotresno zavarovanje. Ob potresu leta 1998 je to zavarovanje v Sloveniji imela le peščica. Zastopniki Zavarovalnice Triglav so namreč prva protipotresna zavarovanja na Slovenskem začeli sklepati konec marca 1998. Povsem po naključju je bilo določeno, da se bo trženje tega zavarovanja v Posočju začelo 13. aprila 1998, dan po potresu.

Nevarno ocenjevanje škod

Emil Čadež, cenilec Zavarovalnice Triglav, je bil v Zgornjem Posočju po obeh naravnih nesrečah. Prvič v okviru državne akcije ocenjevanja poškodovanosti stavb, drugič pa kot cenilec in koordinator cenilcev zavarovalnice. »Angažirali smo vse gradbene cenilce iz novogoriške območne enote. Ekipo, ki je delo na terenu začela že teden dni po potresu, pa je skupno sestavljalo 24 cenilcev z vseh območnih enot zavarovalnice Triglav,« pravi.

Foto: Nejc Lasič
Foto: Emil Čadež
1 / 4

Vrtec v Bovcu je bil tako močno poškodovan, da sanacija objekta ni bila več niti statično možna niti ekonomsko upravičena.

Novi objekt vrtca je zgrajen na isti lokaciji z vsemi zakonsko predpisanimi protipotresnimi elementi, ki se zahtevajo za gradnjo na potresno najbolj izpostavljenih območjih, kot je tudi Zgornje Posočje. Od starega vrtca je ostala le freska, ki je bila pred rušitvijo pod budnim očesom strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo odstranjena in restavrirana, kasneje pa prenesena na novi objekt.

Foto: Nejc Lasič
Foto: Milan Stulc
2 / 4

Če nastanejo strižne razpoke nosilnih zidov, predvsem v diagonalni smeri, se objektom v večini primerov slabo piše. Če se take razpoke pokažejo še na nekaterih za statično stabilnost pomembnih notranjih stenah, kot se je zgodilo pri tem objektu, potem do odločitve o rušenju stavbe ni več daleč. Stroški statične sanacije in dvomi o njeni uspešnosti ponavadi pri odločanju lastnikov pretehtajo v korist novogradnje.

Na isti lokaciji je kmalu po potresu leta 2004 na novih armiranobetonskih temeljih zrasla nova montažna hiša.

Foto: Nejc Lasič
Foto: Emil Čadež
3 / 4

V trenutku po potresu se je hiša spremenila v za bivanje povsem neuporaben in okolici nevaren objekt. To je potrdila tudi posebna ekipa takratne civilne zaščite – zdaj službe za zaščito in reševanje. Kmalu po potresu je bilo iz objekta odneseno vse, kar se je odnesti dalo. Potem je sledilo hitro rušenje, da bi odpravili nevarnost za mimoidoče.

Poslovno-stanovanjska novogradnja je zrasla na istem zemljišču, na katerem je stal uničeni objekt. Lastnik je novo hišo izkoristil tudi za razširitev pridobitne dejavnosti.

Foto: Nejc Lasič
Foto: Emil Čadež
4 / 4

Pogled na Bovec po končanem posredovanju gasilcev in civilne zaščite leta 1998. Fotografija je kmalu po potresu zakrožila po vsej Evropi. Vsi objekti na sliki so bili tako zelo poškodovani, da so jih odstranili. Zemljišče je v večjem delu namenjeno novemu parkirišču, na prostoru srednjega objekta pa stoji nova montažna hiša.

Na fotografiji je sosednji objekt, ki stoji niže od tistih na levi fotografiji. Z obsežnimi adaptacijskimi deli so v njem zaživeli tudi prostori čistilnice.

V hotelu Kanin so prenočevali, sprejemali prijave škod in sklepali prve poravnave. »Taka udarniška, 14-dnevna akcija je bila organizirana dvakrat. Zavarovalnici je namreč v interesu – in prav tako zavarovancem –, da si škode čim prej ogleda, da navodila in tako prizadetim čim hitreje omogoči odpravo popravljive škode. Nekateri so prva plačila prejeli že v 14 dneh po potresu.«

V najbolj razmajane objekte so cenilci vstopali samo zato, da so naredili nekaj fotografij notranjosti, in bili vedno v nizkem startu, pripravljeni, da stečejo na varno. »Moram reči, da smo pri tem delu dobili kar debelo kožo. Sam sem največ delal v Čezsoči, ki je bila najbližje žarišču potresa in zato najbolj poškodovana. Pri popisu škod sem doživel tretji najmočnejši popotresni sunek. Prvič v življenju sem slišal, kako škriplje leseno ostrešje, kako se povečujejo razpoke, škripljejo zidovi – to so zvoki, ki jim v naravi ni primere. Človeka spreleti srh po vsem telesu, ko to sliši. Objekt sem potem zapustil, počakal, da so se tla umirila, a nato dokončal ogled. Ljudje pričakujejo hitro odločitev, zato delaš naprej.«

Konec marca 1998 so zastopniki Zavarovalnice Triglav začeli sklepati prva protipotresna zavarovanja na Slovenskem. Povsem po naključju je bilo določeno, da se bo trženje tega zavarovanja v Posočju začelo 13. aprila 1998, dan po potresu.

Kot še pravi cenilec, se je iz Nove Gorice na Bovško vračal še tri leta po potresu in dodatno preverjal, ali so vsi zavarovanci dobili primerno zavarovalnino ali pa jim morda pripada še dodatno izplačilo za utrpelo škodo. »Za cenilce je bilo najlepše, ko smo prišli na dvorišče sicer poškodovane stavbe, a ustrezno zavarovane. Zavedali smo se, da v tem primeru razen odprave posledic potresa ne bo drugih težav, in smo vso energijo usmerili v čim boljšo izvedbo ogleda stavbe in oceno škode.«

Emil Čadež
Foto: Nejc Lasič

»Pri popisu škod sem doživel tretji najmočnejši popotresni sunek. Prvič v življenju sem slišal, kako škriplje leseno ostrešje, kako se povečujejo razpoke, škripljejo zidovi – to so zvoki, ki jim v naravi ni primere.«

Emil Čadež, cenilec Zavarovalnice Triglav

Ocenjevanje škod pri potresu sicer poteka po običajnem postopku ogled – popis škode – poplačilo, a z drugimi škodnimi primeri, tako cenilec, ni primerljivo. »Potres je bil zame velika življenjska preizkušnja in strokovna izkušnja, ki je za nobeno ceno ne bi hotel prodati, a tudi ne več kupiti,« pravi Čadež. »Velike odločitve smo morali sprejemati v izjemno kratkem času. Za nami so že prihajali tovornjaki in bagri – zgodilo se je tudi, da smo objekt fotografirali, dan kasneje pa ga na parceli ni bilo več.« Od njihovih odločitev je bila odvisna nadaljnja usoda ljudi in območja, saj so mnogi dejali, da bodo življenje raje nadaljevali drugod, če njihovi objekti tokrat ne bodo obnovljeni, kot je treba, ali nadomeščeni z novogradnjo.

Ko se mora zavarovati zavarovalnica

Nepremičnine so običajno najvrednejši del posameznikovega premoženja, sanacije poškodb na objektih pa zato veliko finančno breme za lastnike. Na Bovškem nekateri še danes, skoraj 20 let od prvega potresa, odplačujejo posojila, pridobljena za odpravo škode na objektih. »Ko kaj zaropota in kaže na potres, se, ko smo v družbi, takoj spogledamo in čakamo, ali bo res. Skrbi nas. Vemo, koliko smo v obnovo vložili pri prvem potresu, koliko pri drugem … Nekateri so po toliko letih še vedno v tujih stanovanjih, skrbi te, kje boš dobil denar, če se zgodi še tretji potres,« pravi Maksim Mlekuž.

Maksim Mlekuž
Foto: Nejc Lasič

»Potres nas je povsem presenetil. Kar obstali smo.«

Maksim Mlekuž, Bovčan

Potres ima tudi za zavarovalnico značaj katastrofalnega rizika, saj lahko v eni geografski regiji poškoduje ali uniči veliko število gradbenih objektov in premičnin v njih. Prav tako ob tem običajno nastane velika posredna škoda. Zavedajoč se tega dejstva, si mora zavarovalnica tudi sama za zavarovanje rizika potresa zagotoviti ustrezno zunanjo zaščito oziroma pozavarovanje. Povedano drugače, tudi zavarovalnica se za nevarnost potresa oziroma za presežek škod, ki jih sama ne bi zmogla poravnati, zavaruje pri pozavarovalnicah po vsem svetu. S tem je rizik maksimalno razpršen, pokritje škod pa tudi v primeru rušilnega potresa ni vprašljivo. Zavarovanci so tako lahko vedno mirni – zagotovo bodo dobili pošteno odškodnino brez skrbi, da bi zavarovalnico to streslo do temeljev.

Milan Štulc je odškodnino za potres v letu 2004 porabil za takojšnje popravilo poškodovane hiše. Hišo njegove tašče v Čezsoči pa je bilo treba porušiti in zgraditi na novo. »Dejstvo je, da če se danes nekaj zgodi na mojem objektu, bodo po moji hiši hodili samo predstavniki zavarovalnice, pri kateri imam zavarovano čisto vse, ker ji zaupam in ker imam z njo same dobre izkušnje.« To je Zavarovalnica Triglav.

Kako dobro ste pripravljeni na potres?

V spodnjem članku preverite, kako dobro ste pripravljeni na poplavo.

Pripravljeni na poplave?
/* test za serach engine Sajari */