Električni motor: Prednosti in slabosti

Ne bom dolgovezil. Z motorističnimi očmi merjeno je bila vožnja stresni dolgčas. Voznik ima za vratom stalni alarm, ali bo po 50 kilometrih vožnje v baterijah še dovolj energije, da pride do primerne polnilnice oziroma nazaj do doma. Ker se je treba po cestah voziti s prižganimi lučmi, ker zavorna luč in smerniki tudi kdaj delujejo, in ker vsako pospeševanje grozljivo pogoltno požira energijo, se teoretični doseg s 140 kilometrov skrajša na realnih 70.

Obilo tišine in malo motorističnega veselja

Če se motorist vleče kot smrkelj in ima vklopljeno regeneracijo energije med zaviranjem, bo realni doseg komaj kaj več od 80 kilometrov. Premalo za zabavo. Grozljivo premalo za uporabnost. Dejstvo je, da električno motorno kolo še vedno s seboj nosi premalo energije.

Motorist bi se moral osebnostno povsem prilagoditi in spremeniti, da bi lahko danes bencin zamenjal z elektriko.

Kajti, če na izletu baterije polniš iz običajne vtičnice, imaš med čakanjem dovolj časa za počasno kosilo in popoldanski počitek. Do naslednjega polnilnega rituala z večerjo in krepčilnim sprehodom je spet le 80 kilometrov.

Kaj pa veselje? Motorje radi vozimo tudi zaradi zvoka, ki ga oddaja stroj. Vendar je bila tudi vožnja v tišini zanimiva. No, moram se popraviti. Cviljenje električnega motorja med speljevanjem je moteče.

Sama vožnja pa poteka v idealni tišini in šele takrat se zaveš, koliko hrupa ustvarjajo veter in pnevmatike. Prav nepozabno se je bilo v tišini peljati čez polje mimo hiše legendarnega tenorista Pavarottija, od koder so valovile arije.

Je hrupa na vašem motorju na fosilni pogon preveč? Preberite, kako ubežati hrupu na motorju.

Motocikel Energica z mesta do 100 km na uro sune v 3 sekundah in pihne do 200 km na uro. To so vabljive zmogljivosti. Niti ni pretirano težak – 280 kilogramov tehta. Vsaj 110 kilogramov odpade na baterije, ki so zložene v aluminijasto korito in so obešene tja, kjer je na klasičnih motociklih vpet motor.

Zakaj bi imel električno motorno kolo?

Vendar, zakaj bi se danes vozili na elektriko? Ta hip je »točenje« elektrike iz domače vtičnice res cenejše od bencina. A ne pozabimo, da so naftni derivati bogato davčno obremenjeni. Iluzija je pričakovati, da električna energija ne bo.

Električno vozilo ni nič novega pod soncem. Vsi poudarjajo ločnico, da je prvi resen avtomobil leta 1886 izdelal Nemec Benz. Pa to ni čisto pravi rojstni datum avtomobilizma, da bi po njem šteli zgodovino. Kajti leta 1890 so v Evropi in v ZDA vozili že povsem dostojni avtomobili na elektriko.

Preberite izkušnje lastnikov električnih avtomobilov in zakaj prisegajo na elektriko.

To je bila edina razpoložljiva energija, saj zapisi govorijo, da so takrat bencin prodajali v lekarnah, in to na kapljice. Zato tudi motorji z notranjim izgorevanjem še niso bili v razcvetu. Vendar ni minilo veliko časa, pa je človek že znal poceni pridelovati bencin, izpopolnjevali so motorje in bencin je izpodrinil elektriko.

Če odmislimo, da mora nekega dne nafte zmanjkati, potem je danes edini resen motiv vožnje na elektriko zgolj lokalno izboljšanje ozračja, ker bi električni promet manj onesnaževal zrak nad ulicami, kjer teče promet. Ker pa proizvodnja električne energije tudi predstavlja onesnaževanje, se bo le-to preselilo na druge lokacije. Zato lahko rečemo, da bo avtomobil dobil le nekaj daljšo izpušno cev.

Kaj pa z elektriko po mestu?

Gledano praktično, torej brez evforičnih izlivov, je danes električni pogon uporaben le na lahkem mopedu za kratke vožnje v mestu.

Moped na tankih gumah in z električno gnanim motorjem je danes delujoča realnost. Tehta okoli 80 kg, potegne do realnih 65 km/h in resnični doseg je vsaj 50 kilometrov. To je v mestu že dovolj in zato ni treba stalno iskati vtičnice. Če je to resen izdelek, stane 3.500 evrov in zanesljivo deluje. Tega pa od trikrat cenejšega azijskega izdelka pač ne smemo pričakovati.

V čem je električni motor drugačen od bencinskega? Prvič: tišina. Drugič: nobenih vonjav. In tretjič: zares odličen vlek že iz minimalnega pomika ročice za »plin« oziroma pospeševanje. Električni motor pri speljevanju poseka bencinskega. To pa je v mestni gneči lepa prednost, ker omogoča lažje vijuganje, pospeševanje in seveda speljevanje.

Menim, da ima električni motor prihodnost v mestu.

Današnje baterije že omogočajo dnevno pokritje potrebe po energiji, zato doseg ni več problematičen. Seveda bo treba imeti stalno v mislih, ali je baterija dovolj polna. Kajti, ko govorimo o dosegu, imamo v mislih 100-odstotno polno baterijo, kar pa je uresničljivo le zjutraj doma ali pozno popoldan po službi.

Pod pogojem, da je baterija povsem zdrava. Današnje izkušnje pokažejo, da jim po 800 ciklih polnjenja (cenejše baterije) ali 1300 ciklih (dražje baterije) sposobnost hranjenja energije pade na 80 odstotkov, kar industrija že razume za iztrošenost. Nakup nove baterije pa je finančni šok.

Članek izraža stališča avtorja in ne nujno tudi stališč Zavarovalnice Triglav, d.d.