Piši nam
Naroči zastopnika
že
40 cm
smrtno nevarnih
Ste že kdaj ob napovedi obilnega dežja zaskrbljeno pogledovali proti bližnjemu vodotoku? Niste edini. Redna in izredna poplavna območja v Sloveniji predstavljajo okoli 15 odstotkov ozemlja, na katerem živi približno četrtina prebivalstva. Ker so veliki poplavni dogodki vse pogostejši in čedalje obsežnejši, je vedno več tistih, ki jih bodo poplave gotovo in resno ogrozile najmanj enkrat v življenju. Poplave so bile, so in bodo. Ubežati jim ne morete, lahko pa bistveno ublažite njihove posledice. Del preventive sta tudi pravočasna priprava na poplavo in zavarovanje, ki zagotavlja, da boste lahko svoje uničeno oziroma poškodovano premoženje nadomestili ali povrnili v prvotno stanje.
POMIKAJTE SE PO ČASOVNI PREMICI.
V hudourniške grape lahko rušilna poplavna voda pridrvi že v nekaj deset minutah po obilnem nalivu, vsekakor pa hitro in pogosto nenadoma.
Ob hudourniških poplavah imamo zato najmanj časa za umik, posebno ker so te najmanj predvidljive in napovedljive. Vode se večinoma umaknejo hitro.
Dolinske poplave se pomikajo iz zgornjih delov porečja v spodnje,
zato imamo na dolinskih ravnicah praviloma od nekaj ur do dveh dni časa. Voda se večinoma razliva in dviga ter tudi odteka bolj umirjeno in počasneje.
Poplavna voda na kraških poljih zaradi zadrževalnega učinka kraškega podzemlja začne naraščati šele nekaj dni po obilnem deževju. Nato lahko narašča še nekaj dni, v izjemnih primerih tudi teden ali več, ter tudi odteka v podobnem ritmu.
Aplikacija za pametne telefone Triglav Vreme opozarja na nevarnost prihajajoče poplave ter prikazuje vodostaje in pretoke rek, opozarja pa tudi na nevarnost toče, vetra in dežja, na nevihte, sneg, poledico in žled, na ekstremne temperature, požarno ogroženost, povišano plimovanje in snežne plazove. Aplikacija upošteva najzanesljivejše podatke Agencije Republike Slovenije za okolje.
Zaradi lastne prizadetosti ljudje naravne pojave težko sprejemamo kot nujen pogoj našega obstoja. Toda vodotoki s seboj prinašajo rodovitno prst, zagotavljajo pitno vodo in dostopen transport. Zato ne preseneča, da velik del človeštva živi ob vodah, ki redno poplavljajo.
Slovenija sodi med bolj namočene države na svetu. Na kvadratni meter našega ozemlja letno v povprečju pade več kot 1700 litrov padavin. Če imate okoli svoje hiše 1000 kvadratnih metrov zemljišča, nanj pade kar 1,7 milijona litrov padavin; toliko vode v enem letu porabi od 7 do 8 štiričlanskih gospodinjstev.
Za vašo nepremičnino lahko strokovnjaki geodeti in hidrologi izdelajo izjemno natančno oceno tveganja za poplave.
Če so padavine razporejene enakomerno, težav večinoma ni. Toda ob izrednih vremenskih situacijah, kot so bile denimo katastrofalne poplave avgusta 2023, lahko v zelo kratkem času pade izjemna količina padavin. Že najmanjši potoček, še posebno, če je hudourniški, lahko zaradi hitrih odtokov ogromnih količin vode s pobočij v zelo kratkem času doseže kritičen vodostaj in s tem tudi dobi razdiralno moč.
Poplave iz leta v leto prizadenejo več ljudi, izredni dogodki so in bodo vse pogostejši. Na eni strani se spreminjajo padavinski vzorci. Vreme ter z njim količina in razporeditev padavin so vedno manj predvidljivi. Če so nekoč lahko z veliko mero natančnosti predvidevali obdobja močnejših padavin in se nanje pripravili, moramo danes pričakovati nepričakovano v vseh mesecih.
Je pa še ena bistvena razlika med nekoč in danes. V preteklosti so zelo spoštovali zgodovino poplav in značaj vodotokov, ob katerih so živeli. Poznali so oznake najvišje gladine poplavne vode v lastnem kraju, zato so praviloma gradili nad hudourniškimi grapami in poplavnimi ravnicami. Statistika je namreč jasna: če je voda v preteklosti že segla čez višino hišnega praga, se bo to zelo verjetno v enakem ali večjem obsegu vnovič zgodilo še v času življenja ljudi, ki so to že doživeli. Predvidevanja strokovnjakov celo nakazujejo, da se bodo takšni dogodki v obdobju enega življenja lahko zgodili večkrat.
»Poplave so del naše stvarnosti. Zaradi lege Slovenije na stičišču sredozemskega, celinskega in alpskega podnebja so tudi vremenski procesi burni, padavin je v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji precej. Julijske Alpe so celo eden najbolj namočenih delov Evrope. To so idealne razmere za nastanek poplav, zato jih ne moremo šteti za neobičajne. Nasprotno, poplave v Sloveniji so povsem običajen pojav, res pa je, da je teh dogodkov v zadnjih letih vse več.«
Janez Polajnar,
Agencija Republike Slovenije za okolje
Že 40 centimetrov globoka deroča voda lahko odnese večino osebnih vozil, tudi večjih.
Avgusta 2023 je marsikje po Sloveniji v samo 12 urah padla četrtina povprečne letne količine padavin, ki velja za Pomurje, to je okoli 20 litrov na kvadratni meter.
Poplave avgusta 2023 so povzročile za okoli 10 milijard evrov škode, kar je 20-krat toliko kot poplave leta 1990, ki so bile do leta 2023 najbolj uničujoče.
Avgusta 2023 samo 30 občin v Sloveniji ni imelo težav zaradi poplav, 182 občin pa je utrpelo poplavno škodo.
Četrtina Slovencev živi na območjih možnih poplav, katerih pojavljanje je vse bolj nepredvidljivo.
Verjetnost za pojav stoletnih voda večkrat v enem stoletju se je bistveno povečala. Vse pogosteje zato slišimo izraze dvesto- in tristoletne vode.
Na 41 vodomernih postajah na 22 rekah so avgusta 2023 namerili tretjo visokovodno vrednost, pri kateri pride do poplav večjega obsega.
V 60 letih od leta 1920 do 1979 je bilo 8 obsežnih poplav, v 35 letih od leta 1980 do 2014 pa kar 15.
Po podatkih IPCC kar do 44 % škod zaradi naravnih nesreč povzročijo poplave. Ta delež se veča.
Ocene kažejo, da tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti posameznikov, sploh ni zavarovanih. Manj kot polovica zavarovancev pri Zavarovalnici Triglav pa ima dom zavarovan tudi za primer poplav.
V poplavi leta 2023 je bilo uničenih ali tako poškodovanih, da so postale neprimerne za bivanje, kar okoli 400 hiš, približno 8000 ljudi pa je bilo evakuiranih.
Zanesljivost hidroloških opozoril je nad 80 odstotki in je iz leta v leto večja. Uspešnost opozoril leta 2022 je bila kar 87-odstotna.
Naloži vsa dejstva
Izjemne poplave na ozemlju Slovenije so znane že iz daljne preteklosti. Iz leta 1550 obstajajo zapisi o obsežni poplavi v Savinjski dolini, ki je zaradi škode na poljih povzročila hudo lakoto.
K sreči se v obdobju splošne dostopnosti dobrin in predvsem velike natančnosti napovedi vremenskih ujm vsaj lakote ni treba bati. Leto 2023 pa je pokazalo, da lahko pričakujemo izjemno škodo na osebnem in poslovnem premoženju, na kmetijskih površinah in v naravi. Računamo lahko na daljnosežne posledice, ki jih ni mogoče odpraviti čez noč. Škoda, ki so jo povzročile poplave avgusta leta 2023, je tako glasno opozorila, kako pomembno je zavarovanje doma in drugega premoženja za ustrezno zavarovalno vsoto. Samo ta namreč zagotavlja čimprejšnjo vzpostavitev predhodnega stanja.
Največ neposredne škode v Sloveniji povzročijo hudourniške poplave, katerih vode v grape in ozke doline nosijo ogromne količine plavja. To poškoduje premoženje ali povzroči začasne zajezitve, ki ob predrtju ustvarijo rušilne poplavne valove. Hkrati pa je najtežje časovno predvideti pojav hudourniških poplav ali napovedati posledice njihove razdiralne moči. Če živite ob hudourniku, bodite zato ob močnem deževju vselej na preži.
Precej natančneje so na razlivanje poplavne vode običajno opozorjeni prebivalci dolinskih predelov. Nanje se reke večinoma razlivajo počasneje, časa za umik in zavarovanje premoženja ter ljudi pa je zato nekoliko več.
V zadnjih desetih letih je v nekaterih obdobjih padavin občutno premalo, v drugih, ki so kratka, pa precej preveč. Zato se je bistveno povečalo število poplav, predvsem pa sta večja njihova silovitost in obseg.
Še najpredvidljivejše in časovno najprizanesljivejše so poplave na kraških poljih. Zaradi zadrževalnega učinka kraških vodonosnikov se namreč voda dviga tudi nekaj dni.
Toda če je bil nekoč le odstotek verjetnosti, da bo neko območje v posameznem letu doživelo tako imenovano stoletno poplavo, se je verjetnost za pojav katastrofalnih poplav precej povečala. Četudi se je povprečna vodnatost slovenskih rek v zadnjih 30 letih zmanjšala, se je padavinski vzorec nad Slovenijo občutno spremenil. Padavin je v nekaterih obdobjih, ki so praviloma vse daljša, premalo, v drugih, navadno čedalje krajših, pa preveč. Zato se je bistveno povečalo število poplavnih dogodkov, predvsem pa sta večja njihova silovitost in obseg. V zadnjih desetih letih je bilo tako precej več poplav kot v začetku 20. stoletja. Gostiti so se začele po letu 1980, od leta 2007 pa je bila skoraj vsako leto poplava, ki je zajela večje območje. Izračuni, ki primerjajo klimatske podatke iz preteklosti, s prstom in z veliko verjetnostjo kažejo na posledice podnebnih sprememb.
»Med najpogostejše ujme v številnih slovenskih pokrajinah sodijo poplave, največkrat hudourniške. Z dvigom globalne temperature, ki je med drugim posledica od človeka povzročenih izpustov toplogrednih plinov, že opažamo porast intenzivnih vremenskih pojavov, mednje pa sodijo tudi izraziti padavinski dogodki in z njimi povezane poplave.«
Izr. prof. dr. Matej Ogrin,
Oddelek za geografijo,
Filozofska fakulteta,
Ljubljana
ravninski
1972, 2023
Čeprav je Mura ograjena s protipoplavnimi nasipi in so poplavna območja zelo omejena, lahko pride do obsežnih poplav, če se predrejo nasipi, kot se je to zgodilo ob poplavi avgusta 2023. Ravnice, ki so danes bodisi izdatno poseljene ali intenzivno obdelane, so namreč nasule reke; to je naravno poplavno območje rek, ki smo ga ukradli zase. Ob intenzivnih padavinah se poleg vodostaja rek poviša tudi nivo podtalnice, kar lahko povzroči dodatne težave.
hudourniško-ravninski
1990, 1998, 2007, 2010, 2012, 2023
Zgornja Savinjska dolina je ogrožena zaradi hudournikov. To se je močno izrazilo ob poplavah avgusta 2023, ko je v tem delu Slovenije v kratkem času padla izredno velika količina padavin, vodotoki v zgornjem porečju Savinje pa so se odzvali izrazito hudourniško. Po združitvi voda iz sotesk Zgornje Savinjske doline se Savinja ob tako visokih vodah razlije najprej pri Lučah, nato Nazarjah in Mozirju, kjer se ji pridružujejo večji pritoki. Takšna situacija je bila tudi avgusta 2023. Pri Celju se Savinji pridruži močan vodotok Voglajna, ki ob visokem vodostaju Savinje vanjo ne more odteči in zato lahko poplavi Celje. Dolvodno Savinja običajno poplavlja tudi pri Laškem in Rimskih Toplicah.
hudourniški
1990, 2007, 2009, 2010, 2014, 2022, 2023
V Sloveniji naj bi bila več kot tretjina poplavnih območij hudourniških. Žal ta območja še niso v celoti popisana, ker so razdrobljena po vsej Sloveniji, najdemo jih v vseh porečjih. Na teh območjih lahko pride do največjih škod, saj je hudourniški tip poplave zaradi svoje nenadnosti in plavja, ki ga voda nosi s seboj, najbolj uničujoč. To se je zgodilo avgusta 2023, ko je tukaj lokalno padla izjemna količina dežja. Čeprav smo izpostavili le predalpska hribovja zahodne Slovenije, pred hudourniškimi poplavami ni varen noben del Slovenije razen visokogorja.
hudourniški v kombinaciji s kraško in mestno poplavo
1990, 1994, 2010 (izrazito), 2014
V daleč največje strnjeno poplavno območje Slovenije se stekajo tako okoliške hudourniške vode kot tudi vode iz kraškega zaledja (z zamikom). S tema dvema pritiskoma pa se združijo še mestne poplave, ki nastanejo zaradi izjemno hitrih odtokov vode s pozidanih površin in posledične nezmožnosti odvajanja padavinske vode v kanalizacijo. Celoten južni del Ljubljane je sezidan na poplavnem območju, hkrati pa se to območje skupaj z Ljubljanskim barjem poseda, kar še povečuje možnosti za poplave.
poplave na kraških poljih
2014, manjše tudi 2017 in 2018 (manjše poplave so redne in veljajo za običajen dogodek, saj ne dosežejo hiš)
Zaradi zadrževalnega učinka zalednega kraškega podzemlja se poplave na kraških poljih razvijejo (polja se ojezerijo) šele v nekaj dneh po obilnem dežju. Večinoma so zaradi rednih letnih poplavljanj nepremičnine postavljene nad ravnjo običajnih poplav, lahko pa jih dosežejo izjemne poplave, kot je bila poplava na Planinskem polju leta 2014. V tem letu, ko je bila poplavljena večina kraških polj, se je združilo nekaj dejavnikov za razvoj scenarija obsežnih poplav: tajanje ledu, predhodna namočenost tal in zapolnjenost kraških vodonosnikov.
hudourniški
1994, 1998, 2009, 2010, 2012, 2014, 2017
Na pogostost poplav na območju Vipavske doline v veliki meri vplivajo omejitve v okviru območij Nature 2000, saj so tam omejeni trajni posegi v naravo, tudi protipoplavni.
morski
2008, 2010 (Dragonja), 2019 (manjše morske poplave so redne in veljajo za običajen dogodek)
Morje lahko ob kombinaciji visoke plime in nizkega zračnega pritiska ter južnega vetra naraste za več kot meter in pol ter poplavi nižjeležeče predele. Takšni dogodki bodo v prihodnosti najbrž pogostejši, saj strokovnjaki ugotavljajo tako dvig morske gladine (najverjetneje zaradi temperaturnega raztezanja ob višji povprečni temperaturi vode) kot tudi vse pogostejše redno poplavljanje morja. Občasno Slovensko primorje ogrožajo tudi poplavljene reke ali meteorna voda, a praviloma ne gre za obsežne, katastrofalne dogodke.
hudourniški ob pritokih, ravninski ob Dravi (pretežno dolvodno od Maribora)
1965, 2012, 2018 in 2023
Na strmem reliefu Dravinih pritokov se večinoma pojavljajo hudourniške poplave. Te so hitre, intenzivne, voda pa s seboj prinaša velike količine hribinskega materiala, ki lahko povzroči ogromno škode. Voda se nato steče v strugo Drave, ki se, kjer je zanjo prostor, razlije na poplavno ravnico. Pretok reke Drave delno reguliramo z odpiranjem zapornic pri hidroelektrarnah, zato se na ravninske poplave na Dravskem polju lahko nekoliko bolje pripravimo. Tamkajšnje ravninske dele dodatno ogroža tudi dvig podtalnice. V tem primeru lahko pride do obsežnih poplav.
ravninski (hudourniški ob pritokih, denimo ob Kamniški Bistrici)
1990, 2010, lokalno 2023
V osrednji Sloveniji se v Savo steka izjemna količina vode. Ob ekstremnih padavinah v zaledju zahodne in severne Slovenije (denimo na območju Kamnika, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja) tako lahko poplavi že pred vstopom v zoženje pri Dolskem, kot se je zgodilo avgusta 2023 pri Sneberjah. Dolvodno se razliva na reliefnih razširitvah, denimo pri Litiji in Brežicah. V Savinem porečju pa lahko močno poplavi tudi Krka, ki se zaradi visokega vodostaja Save ne more izliti vanjo, zato nastane povratni poplavni val.
Pričakovanje, zavarovanje in priprava ter spremljanje stanja naj bodo ukrepi vseh, ki živite na območjih možnih rednih ali izrednih poplav. Razlika med pripravljenostjo in neobveščenostjo je lahko razlika med zgolj neprijetnim razburkanjem življenja in brutalno, nenadno prekinitvijo mirnega plutja skozenj.
Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje posledic poplav je gradnja zunaj ogroženih območij. A če ste že lastnik nepremičnine na neke vrste poplavnem območju, njene lokacije ne morete spremeniti. Dolgoročne rešitve poplavne ogroženosti vključujejo obsežne gradbene posege na nacionalni ravni. Pionirka pri tem je Nizozemska. Redno vzdržuje protipoplavne pregrade in nasipe, ki jih imamo tudi ob Muri. A obmurski so avgusta 2023 popustili. Na Nizozemskem pa so denimo opremljeni s senzorji za odkrivanje šibkosti v njih. Načrtujejo vedno nove, tudi podzemne zadrževalnike poplavne vode, v katerih se ta nadzorovano razliva in uravnava. Zaživela je celo ideja o plavajočih hišah na hidravličnih temeljih, ki hišo dvigujejo nad poplavni nivo.
»Poleg tehničnih ukrepov, s katerimi lahko do neke mere ščitimo predvsem naselja v povirnih delih porečij,« pravi Janez Polajnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje, »bo potreben ponovni premislek na področju prostorskega načrtovanja poselitve in gospodarskih objektov v dolinskih delih porečij. Vodi bo tam treba zagotoviti dovolj prostora, da se ta lahko neškodljivo razlije. To lahko dosežemo s tehničnimi ukrepi, kot so suhi zadrževalniki, v kombinaciji s sonaravnimi ukrepi, kot sta revitalizacija mokrišč in ponovna vzpostavitev naravnih delov strug, kjer je to prostorsko mogoče zagotoviti. Vodi je treba dati prostor!«
Za premislek o zavarovanju doma si vzemite čas, saj lahko neustrezna odločitev vodi v dolgotrajno in finančno obremenjujočo sanacijo.
Toda ob pojavu poplave je za takšne ukrepe prepozno. Takrat morate v prvi vrsti poskrbeti za svoje življenje in življenje bližnjih. »Ključna napaka je misliti, da se kaj neprijetnega vam ne more zgoditi,« pravi Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije. »Naloga vseh nas je, da se v primeru poplav sami poskušamo zavarovati in preprečiti neželene posledice. Pri tem moramo paziti nase in se ne izpostavljati nevarnostim, se na poplavo pripraviti ter spremljati situacijo. Ko je izdano rdeče opozorilo, sile za zaščito in reševanje – gasilci, civilna zaščita in drugi reševalci – staknemo glave ter se lotimo obveščanja občin in načrta dela. V Sloveniji so sicer te sile zelo številne, a ob obsežnejših dogodkih ne morejo biti povsod. Zato naj bo klic na številko 112 tisti, ki bo razbremenil zares nevarno situacijo. Številka 112 naj bo ob velikih poplavah, kot so bile avgustovske leta 2023, rezervirana za dogodke, v katerih je ogroženo življenje, in ne za primere, ko je v kleti deset centimetrov vode.«
Ko se približuje poplava, so torej življenjskega pomena predvsem pravočasne informacije. Tega so se zavedeli povsod po svetu, posebno po rušilnem cunamiju v jugovzhodni Aziji leta 2004. Po njem so vzpostavili sistem alarmov z mobilnim opozarjanjem pred morskimi poplavami. Z razvojem tehnologije je vse bolj razvito tudi obveščanje prebivalstva s potisnimi sporočili. Alarmiranje v realnem času za ogrožena območja načrtujejo tudi na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Če se boste znašli v kraju, ki mu bodo denimo pretile poplave, boste z opozorilnimi sporočili obveščeni o razvoju dogodkov, tudi o drugih življenje in premoženje ogrožajočih situacijah.
Podoben sistem opozarjanja na točo je pred leti prva v Sloveniji razvila Zavarovalnica Triglav – najprej po SMS-sporočilih, kasneje pa tudi z mobilno aplikacijo Triglav Toča. Sedaj pa lahko ob napovedani poplavi za kar najažurnejše obveščanje uporabite tudi novo aplikacijo za pametne telefone Triglav Vreme. Ta vas z rednimi opozorili pripravlja na prihajajočo nevarnost in razvoj ujmnih dogodkov.
Žal pa tudi pravočasno obvestilo ne more v celoti preprečiti popoplavnega razdejanja. Vedno naj namreč velja: najprej rešite sebe, šele nato premoženje! Da bi se izognili dilemi, kaj reševati najprej, je smotrno pravočasno razmisliti o ustreznem zavarovanju doma in premoženja za primer poplav. Na globalni ravni namreč škoda najizraziteje narašča prav pri poplavah. Še vedno pa velja, da je veliko nepremičnin in opreme bodisi nezavarovanih ali občutno podzavarovanih za primere poplav.
Večina domov je zavarovanih proti izlivu vode, kar pa ni enako poplavi, ki povzroči bistveno več škode kot počena cev. Zato si je vredno vzeti čas za tehten razmislek in odločitev o primernem zavarovanju z ustrezno visokimi zavarovalnimi vsotami.
Na svoji polici preverite, ali so zavarovalne vsote za posamezne nevarnosti ustrezno visoke. Če niso, se obrnite na svojega zavarovalnega zastopnika ali na poslovalnice Zavarovalnice Triglav in se posvetujte o njihovem povišanju. Pri zavarovanju doma lahko izberete prednastavljene pakete. Izberite paket, ki vključuje ustrezne zavarovalne vsote in zavarovalna kritja za nevarnosti, ki vaš dom najbolj ogrožajo.
Sklepanje zavarovanja in izbira pravega paketa nikoli nista prav lahka naloga. Tako je tudi, ko izbiramo zavarovanje za primer poplav. Preden izberete ustrezno zavarovanje, ki bo v primeru vodne ujme poskrbelo za povrnitev nastale škode, naj vam pomagamo z odgovori na nekaj temeljnih vprašanj.
Zavarovanje poplave lahko sklenete v sklopu zavarovanja doma. Zavarovalno kritje za poplavo in meteorno vodo pri Zavarovalnici Triglav vključujeta Veliki paket in paket Comfort. V temeljno zavarovanje doma in Mali paket zavarovanja doma pa je zavarovanje poplave in meteorne vode mogoče vključiti kot razširitev zavarovalnega kritja. Pri vseh paketih lahko zavarovalno vsoto za kritje poplave povišate. Vendarle pa so kritja za nepremičnine, ki ležijo na poplavnih območjih, in opremo v njih omejena. Zato preverite, kaj omogoča vaše zavarovanje glede na lego vaše nepremičnine, predvsem pa čim prej poskrbite za primerno preventivo, če vaša nepremičnina leži na ogroženem območju.
Da. Zavarovalnica premijsko stopnjo za zavarovanje nevarnosti poplave določa glede na različne poplavne razrede, v katere je razdeljeno celotno območje Slovenije. Poleg umestitve v poplavni razred pa se pri zavarovanju poplave upošteva tudi bonus/malus sistem glede na število zavarovalnih primerov iz poplave v zadnjih desetih letih. Za zavarovance, katerih zavarovanje še ne velja deset let, se upošteva število zavarovalnih primerov iz poplave od dneva sklenitve zavarovanja.
Zavarovanje z razširitvijo kritja za nevarnost poplave in meteorne vode je torej mogoče skleniti tudi za objekte na poplavnih območjih, vendar v omejenem obsegu.
Pri tem pa morajo biti skladno z zakonodajo prihodnji dogodki, za katere se sklene zavarovanje, negotovi in neodvisni od izključne volje zavarovancev. To obenem pomeni, da zavarovanje ne bo veljavno, če sta takrat, ko je bilo sklenjeno, poplava in škoda zaradi nje že nastali, že bili v nastajanju ali je bilo gotovo, da bosta nastali. Zavarovalno kritje za nevarnost poplave in meteorne vode ter za nevarnost zemeljskega plazu začne veljati po 15 dneh (tj. čakalna doba) od sklenitve zavarovanja za te nevarnosti.
Pri ocenjevanju izpostavljenosti hiše poplavam premislite, ali vas ogrožajo naslednje situacije: ali stalne vode (reke, jezera, morja) lahko po naključju poplavijo zemljišče, na katerem je hiša oziroma so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove oziroma so se razlile zaradi izjemno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovane stvari. Poplava sta tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka ter prav tako naključno poplavljanje voda, ki zaradi močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki). V vseh navedenih primerih, ki lahko prizadenejo vaše bivališče, je zavarovalno kritje podano kot zavarovanje nevarnosti poplave v sklopu zavarovanja doma.
Čim več predmetov naj bo dvignjenih od tal ali preprosto in hitro premičnih (za premik v višje nadstropje). Cisterne za kurilno olje ali plinske cisterne ustrezno zavarujte in pritrdite. Če se le da, električno napeljavo in vtičnice že ob načrtovanju namestite kar se da visoko ter poskrbite, da so tla in stene prostorov, ki jih lahko poplavi, iz materialov, ki jih voda manj poškoduje ter se lahko očistijo in hitro posušijo. V primeru, da je napovedana možnost poplav, je pametno vse vrednejše premičnine iz kleti oziroma pritličja prestaviti v višja nadstropja.
Vdor meteorne vode je vključen v kritje nevarnosti poplav. Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči vdor meteorne vode skozi strehe zaradi prelitja preko odtočnih kanalov in žlebov, če odtočne cevi, kanale ali žlebove zamašijo toča oziroma stvari, ki jih je naneslo neurje. Za preprečevanje škode zaradi vdora meteornih voda je izjemno pomembno, da so vsi odtočni kanali, cevi in žlebovi očiščeni, redno vzdrževani in pravilno dimenzionirani. Predvsem pa je pomembno, da ob odhodu od doma zaprete vrata. Vdora vode skozi odprto okno zavarovanje ne krije, razen če se je vdor zgodil, ker je okno poškodovalo neurje.
Zavarovanci pri sklenitvi zavarovanja pogosto izberejo prenizko zavarovalno vsoto. Zato jim svetujemo, da poskušajo oceniti, kolikšno škodo na objektu lahko povzroči poplava, in temu primerno izbrati višino zavarovalnega jamstva. Boljšo zaščito zavarovancem ponuja zavarovanje na novo vrednost, saj se v tem primeru od zavarovalnine ne odbije amortizacija.
Za določitev ustrezne zavarovalne vsote najprej ocenite višino potencialne škode. Na to najbolj vpliva ogroženost oziroma izpostavljenost zavarovanim nevarnostim, pa tudi tip hiše in način gradnje – ali gre za montažno ali zidano hišo – ter vgrajeni materiali (stavbno pohištvo, oplesk, talne obloge, stenske in talne izolacije …). Premislite tudi, ali imate v kleti urejene stanovanjske prostore, saj je v tem primeru lahko škoda še precej večja, kot če gre le za običajne kletne prostore.
Preverite in izračunajte, kakšna sanacija bi bila potrebna v tem primeru. Bo treba menjati talno oblogo, stenske obloge ali samo pleskati? Boste morali zagotoviti sušenje prostora? Kakšna bo škoda na opremi, ki je ni mogoče predhodno preventivno odstraniti (kurilne naprave, savne, hladilne omare, morebitni dražji sistemi pametnih inštalacij …)?
Seveda. Pogosto je zavarovalno vsoto najlažje določiti po pogovoru z zastopnikom, ki vam bo pri tem ustrezno svetoval.
Najhujši možni scenarij je, da je objekt uničen v celoti. Do tega največkrat pride v primeru, ko voda temelje izpodje v tolikšni meri, da se celotna hiša nagne, zlomi ali pa jo celo delno ali v celoti odnese. Čeprav se je ob poletnih poplavah leta 2023 marsikje zgodilo prav to, so takšni primeri redki.
Ko voda odteče, za seboj v najboljšem primeru pusti le blatne in mokre stene, najpogosteje pa tudi kup uničene opreme ter razdejanje po hiši in okoli nje. Za čimprejšnjo sanacijo je poleg človeških rok bistvena tudi hitra in učinkovita pomoč zavarovalnice.
Ob obsežnejših škodnih dogodkih zavarovalnica mobilizira cenilce in zastopnike tudi z neprizadetih območij. Po zadnjih večjih poplavah leta 2023 so pri Zavarovalnici Triglav za terenske oglede aktivirali cenilce, zastopnike in druge zaposlene. Tudi sicer z jasnimi navodili za stranke poskusijo čim več škod razrešiti celo brez ogledov. Tako lahko čim prej izplačajo zavarovalnino. V primeru manjših škod je to lahko že dan po ocenitvi, medtem ko je pri večjih škodah v nekaj dneh izplačana akontacija, po predloženih računih za sanacijo pa še preostanek zavarovalnine.
Četudi se voda kmalu po poplavi ubogljivo vrne v strugo, življenje za ponovno utirjenje potrebuje neprimerno več časa. In to obdobje lahko z dobrim zavarovanjem in ustrezno pripravo bistveno skrajšate.
Škodo, ki so vam jo neurja povzročila na nepremičninah (na hiši, v stanovanju ...), lahko prijavite:
Za pomoč pri oddaji škodnega zahtevka se lahko vedno obrnete tudi na svojega zastopnika ali obiščete naše najbližje predstavništvo oziroma območno enoto.
POMEMBNO:
Zavarovalnica vaš elektronski naslov, ki ga obdeluje na podlagi vaše privolitve in za namene, ki ste jih označili ob oddaji elektronskega naslova, hrani do preklica privolitve z vaše strani. Enako velja tudi za obdelavo teh podatkov v povezanih družbah, katerim so bili, z vašo privolitvijo, osebni podatki posredovani za isti namen obdelave.
Posameznik lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče svojo privolitev za obdelavo osebnih podatkov za zgoraj označene namene ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje, oz. zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov ali vloži ugovor zoper obdelavo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim, s pisno zahtevo, poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, ali info@triglav.si ali s pomočjo spletnega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Zavarovalnice www.triglav.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.
Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije, če meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščeno osebo za varstvo podatkov v Zavarovalnici lahko kontaktirate preko elektronskega naslova: dpo@triglav.si.
Več informacij o varstvu osebnih podatkov v Zavarovalnici si lahko preberete v Politiki zasebnosti, objavljeni na spletnih straneh Zavarovalnice www.triglav.si.
Članek je nastal in bil septembra 2023 posodobljen v sodelovanju s strokovnjaki Agencije Republike Slovenije za okolje, Inštituta za vode Republike Slovenije, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Ministrstva za digitalno preobrazbo. Posamezni deli članka so povzeti po dodatnih virih: Poročila posameznih poplavnih dogodkov; Poročilo o poplavah avgusta 2023 (ARSO); Poplavno svarilo Sloveniji, Dušan Plut, Sobotna priloga, 19. 8. 2023; Agencija RS za okolje (www.arso.si); Inštitut za vode RS (www.izvrs.si); Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (www.sos112.si); Zavarovalnica Triglav (www.triglav.si).