V iskanju sijočega nasmeha

Prvi pogoj tudi za beljenje zob je dobro higiena.

Naš odnos in spoštovanje do ljudi okoli sebe izkazujemo tudi z lastno urejenostjo in čistočo. Skrb za zdrav nasmeh spada v ta »paket«. A podobno kot druge telesne značilnosti je tudi obarvanost zob odvisna od mnogih dejavnikov in ni nujno znamenje njihovega zdravja ali nezdravja. Je beljenje zob torej smiselno?

Odvisno koga vprašate. Starejše ženske iz Japonske, z nekaterih tihomorskih otokov in iz jugovzhodne Azije svoje zobe namenoma barvajo v črno, medtem ko na zahodu, predvsem v Veliki Britaniji in ZDA, že govorijo o epidemiji obsedenosti z belimi zobmi.

 

Vaša vsakdanja resničnost je verjetno nekje vmes. Med razmišljanjem, da bi bili s pobeljenimi zobmi bolj samozavestni, in sprejemanjem svoje originalnosti. Rezultati raziskav o socialnih koristih beline zob si pogosto nasprotujejo, zato je pri odločitvi za ali proti najbolje poslušati svoje občutke in strokovnjake, ki vam lahko beljenje tudi odsvetujejo.

 

Vsak zob ima svojo barvo

»Naravna barva zob ni nikoli povsem bela,« pravi dr. Gregor Škorjanc iz Dentalnega studia Škorjanc. »Dentin, ki določa njihovo barvo ter ga prekriva bela in prosojna sklenina, je namreč nekoliko zabarvan. Zabarvanost na površini zob lažje odstranimo, medtem ko je dentin dosegljiv le z beljenjem.«

 

Na zabarvanost lahko vpliva cela vrsta dejavnikov:

 

  • slaba higiena,
  • kajenje ter
  • uživanje kave, rdečega vina, zelenega čaja, borovnic in nekaterih drugih živil povzročajo predvsem zunanjo zabarvanost.

 

Notranja pa je lahko posledica:

 

  • kajenja,
  • mikropokov v sklenini,
  • uživanja nekaterih zdravil (na primer tetraciklina),
  • pretirane uporabe fluoridov,
  • močne zlatenice v otroštvu, porfirje, zobnega kariesa,
  • amalgamskih materialov,
  • tanjšanja sklenine in
  • staranja. S staranjem se namreč sklenina tanjša, pod njo pa se nalaga temnejši sekundarni dentin.

 

Strokovnjaki pri presojanju naravne barve zob uporabljajo zobno paleto, ki za vsako barvno skupino – rdečkasto rjavo, rdečkasto rumeno, sivo in rdečkasto sivo – vsebuje kar 11 barvnih nians. S pomočjo palete pri popravilu zob izbirajo ustrezno barvo korekcijskih materialov, vam kot pacientu pa je pri beljenju v pomoč pri izbiri želene končne barve.

 

Beljenje zob - ne »po domače«

Predvsem notranja zabarvanost zob tako ni merilo njihovega zdravja. Močneje obarvani zobje so lahko povsem zdravi, medtem ko lahko sijoče beli povzročajo nenehne težave. Kot vedno je ključ zdravja dobra higiena. Ta je prvi pogoj tudi za beljenje zob. »Pred beljenjem mora biti zobovje obvezno sanirano, dlesni pa zdrave,« poudarja dr. Škorjanc. Ob tem opozarja, da preparati za beljenje zob, ki so na voljo v prosti prodaji, niso potrjeni tako kot tisti, ki jih uporablja zobozdravnik, njihova učinkovitost pa ni podprta s kredibilnimi raziskavami. »Takšni izdelki lahko povzročijo škodo in jih zato odsvetujem,« še dodaja.

 

Pri tem seveda nima v mislih zobnih past, ki obljubljajo bele zobe, čeprav je tudi pri uporabi teh in njim podobnih pripravkov potrebna previdnost. Govori o beljenju z medicinsko aktivnim ogljem, ki je zelo abrazivno, ob prepogosti uporabi lahko denimo stanjša sklenino in zabarva ali celo vname dlesni.

 

»Pri beljenju, ki ga opravimo zobozdravstveni specialisti, dlesni in ustnice ostanejo nedotaknjene. Beljenju so eno do dve uri, kolikor traja postopek, izpostavljeni le zobje. Nanje nanesemo belilni gel, ki deluje s pomočjo peroksida in ga aktiviramo z belilno lučjo. Struktura zob pri tem ostane nespremenjena,« pojasnjuje dr. Škorjanc.

 

»Učinkovitost pripravkov za beljenje zob v prosti prodaji ni podprta s kredibilnimi raziskavami. Povzročijo lahko škodo in jih zato odsvetujem.«
Dr. Gregor Škorjanc, Dentalni studio Škorjanc

 

Rezultati beljenja so najuspešnejši pri osebah z rdečkasto rumeno zabarvanostjo in so pri vseh, ki se odločijo za beljenje, vidni takoj, dokončna barva zob pa se ustali po dveh do šestih tednih. Kljub profesionalni obravnavi ima približno polovica ljudi po beljenju stranske učinke – občutljivost zob oziroma pekoč občutek dlesni, ki traja do 48 ur. V tem času se je priporočljivo izogibati uživanju rdečega vina, čaja in kave.

 

Pred odločitvijo za beljenje zob na posvet

Posvet s strokovnjaki je pri beljenju več kot smiseln. Ti denimo osebam, ki imajo sivo zabarvane zobe ali zobe, zabarvane s tetraciklini in fluoridi, beljenje odsvetujejo. Če ne drugega, bodo strokovnjaki ob posvetu morda ugotovili, da vaši zobje bolj kot beljenje potrebujejo zdravljenje, ali pa vam bodo s primerjavo pokazali, da so vaši zobje bolj beli, kot se vam zdijo v ogledalu.

 

Če vas barva zob ovira ali moti, je seveda smiselno poskrbeti za svoje zadovoljstvo, vendar to opravilo prepustite zobozdravnikom, saj stroka to počne varno. Pri sprejemanju odločitve pa le ne gre pozabiti, da pristna lepota nasmeha ni posledica njegovega sijaja, ampak njegove iskrenosti.

 

Pomaga lahko ustrezno zavarovanje

Pred beljenjem zob je treba poskrbeti za temeljito čiščenje mehkih oblog in zobnega kamna ter saniranje zobovja, da bo ustna votlina zdrava. Z zavarovanjem Zobje+ boste poleg vseh pravic, ki vam jih nudi zavarovanje, deležni tudi kritja stroškov čiščenja zobnega kamna enkrat letno (po 24 mesecih od začetka zavarovanja). Podrobnosti zavarovanja preverite na triglavzdravje.si.

 

Članek je bil objavljen v tiskani reviji Pazi nase. Če bi si želeli naročiti svoj brezplačen izvod revije, pišete na naslov: pazinase@triglavzdravje.si.

preventiva, zdravje, celovita zdravstvena obravnava, zdravstveno zavarovanje
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrbno zdravo in aktivno življenje, enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.