Vlom ali rop – poznate razliko?

Poznate razliko med vlomom in ropom?

V zadnjih letih so vlomilci v Sloveniji v več kot 11 tisoč stanovanjski objektih povzročili za skoraj 25 milijonov evrov škode. Kako lahko s preventivnimi ukrepi poskrbite, da vaš dom ne bo del tovrstne statistike in kako si z ustreznim zavarovanjem zagotovite zaščito, če vaš dom vseeno postane tarča vlomilcev. Pojasnjujemo, kaj morate vedeti o vlomih in ropih.

Vsaka tatvina še ni vlom

Zavarovanje je pomemben ukrep, s katerim lahko zaščitite svoje premoženje za primer vloma. Dobra novica je, da zavarovaje doma vključuje nevarnost vlomske tatvine in ropa.

 

A najprej pojasnimo, kaj je razlika med navadno in vlomsko tatvino ter kaj zavarovalnica obravnava kot rop.

 

Za vlomsko tatvino velja, da je storilec vlomil v zaprt in zaklenjen prostor ali pa ga je odklenil s ponarejenim ključem oziroma sredstvom, ki ni namenjeno rednemu odklepanju.

 

Navadna tatvina je odtujitev stvari iz nezaklenjenega prostora in te zavarovanje ne krije. Če denimo spustite v svojo hišo osebo, ki vam ukrade torbico, ko niste pozorni, tovrstna škoda ne bi bila krita. Če pa bi oseba vlomila v zaklenjeno stanovanje, ko vas ni, in vam ukradla torbico, televizijo, računalnik itd., bi škodo krilo zavarovanje.

 

Rop pa je odvzem stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje ali zdravje vas oziroma članov vašega gospodinjstva. Zavarovanje ob ropu krije škodo na zavarovanih stvareh, tudi če so te zunaj stanovanjske hiše ali pomožnih gradbenih objektov. Pri ropu velja kraj zavarovanja območje Evrope.

 

Torej, če roparja zaradi uporabe groženj in prisile spustite v svoje stanovanje, bi zavarovanje krilo tovrstno škodo.

 

Zavarovanje doma krije škodo, ki je nastala zaradi odtujitve stvari, in tudi škodo, ki je nastala zaradi poškodovanja zgradbe oziroma stanovanjske opreme ob vlomu.

 

V zavarovanje doma pa je vključeno tudi kritje stroškov čiščenja.

 

Če je pri zavarovanju opreme posebej dogovorjeno, so kriti tudi stroški zaradi zlorabe plačilnih kartic, ki nastanejo kot posledica vlomske tatvine ali ropa. Zavarovanje krije škodo, če ta ni krita z drugim zavarovanjem oziroma do takrat, ko kritje za zlorabe prevzame izdajatelj plačilne kartice.

 

Vlomilcem otežite delo

Če imate ustrezno zavarovanje, pa še ne pomeni, da lahko pozabite na druge preventivne ukrepe:

 

  1. Ker nepridipravi v hišo pogosto pridejo skozi vhodna vrata, svetujemo, da kupite ojačana protivlomna vrata. Ta naj bodo opremljena s kakovostnimi ključavnicami, z zaščitnim okovjem in s ščitom proti lomljenju ključavnic.

 

Da je prostor zaklenjen, je pomembno tudi pri uveljavljanju zavarovanja. Kot smo že omenili, se namreč za vlomsko tatvino šteje, če storilec vlomi v zaprt in zaklenjen prostor. 

 

  1. Če živite v pritličju, na okenska stekla namestite varovalne folije. Vlomilcem boste delo otežili tudi z namestitvijo zapore proti odpiranju okenskih kril.

 

  1. Bivalne objekte opremite z alarmnim sistemom in/ali kamerami, saj podatki slovenske policije kažejo, da je bilo v zadnjih treh letih le 160 od 11.100 vlomov v tako opremljene objekte.

 

Če boste imeli nameščene dodatne varovalne elemente kot jih omenjamo zgoraj, lahko pri zavarovanju dobite tudi do 10 odstotni popust na zavarovalno premijo.

 

Kaj je največkrat tarča vlomilcev?

Po podatkih naših cenilcev vlomilci ob vlomu v stanovanjski objekt največkrat povzročijo škodo:

 

  • na balkonskih vratih,
  • na vratih pomožnih prostorov
  • ali na oknih objekta.

 

Iz vašega doma pa običajno odtujijo gotovino in vrednejše predmete, kot so na primer plemenite kovine, umetniške slike in elektronske naprave. Ugotavljamo, da vlomilci v povprečju povzročijo za približno 420 evrov škode na objektu in odnesejo za okoli 1.600 evrov predmetov.

 

Po vlomu ali ropu

Ob vlomu, vlomski tatvini, ropu ali poskusu teh dejanj najprej pokličite policijo in navedite, katere stvari so bile uničene, odtujene ali poškodovane.

 

Ničesar se ne dotikajte in ne pregledujte, kaj so vlomilci odnesli, saj lahko uničite za kriminaliste dragocen dokazni material. S kriminalisti popišite nastalo škodo.

 

Prijavite škodo zavarovalnici:

 

 

Cenilci bodo potem raziskali škodni primer in zbrali čim več podatkov, ki jim bodo pomagali ugotoviti višino prijavljene škode.

 

Sami lahko veliko prispevate k hitrejšemu uveljavljanju in reševanju škode, če boste za vrednejše predmete imeli shranjene račune in morda tudi fotografije. Obenem svetujemo, da tudi sami fotografirate nastalo škodo in fotografije priložite ob prijavi.

varnost doma, nepremičnine, sklepanje zavarovanj, prijava škode, škodni primer, zavarovanje doma
Ne zamudite ničesar!

Izbor najnovejših zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan enkrat na mesec v vašem e-nabiralniku.